asfsa

….

KAZALO VSEBINE:

• … SV. KATARINA
1870 – 1941

• … čas med II. svetovno vojno
1941 – 1945 …

• … konec vojne 1945 – povojni časi

• … Šolska Kronika
… nova šola – 1955

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1955-1956

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1956-1957

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1957-1958

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1958-1959

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1960-1961

• … 60 letnica šole na Topolu – 2015
petek, 5. junij

OSNOVNA ŠOLA PRESKA

Preška cesta 22, 1215 Medvode

http://www.os-preska.si/

PODRUŽNIČNA ENOTA OŠ TOPOL

Topol 17, 1215 Medvode
,

http://www.os-preska.si/index.php/pos-topol

znak-os-topol

naslovna-sola-topol

( Podružnična šola Topol /foto Boris P / KDM[1])

FBP_0557 CB 2008

(Vas Topol, pogled proti cerkvi / foto Boris P, KDM)

….

 

60 let Podružnične osnovne šole Topol

Moja pot

1955−2015

 

Simona Jarc

MED UČENCI:

“Šola na Topolu je nekoliko drugačna kot ostale osnovne šole. Diha z idiličnim podeželjem. Vzdušje je nekoliko bolj sproščeno, živimo kot velika družina in kot vsaka družina imamo lepe in slabše trenutke. Učenci niso številke, saj učiteljice za vsakega posameznega vemo, česa ne zna in kdaj ni naredil domače naloge. Zaradi bolj individualnega pristopa skušamo učencem z različnimi primanjkljaji pomagati z dodatnimi razlagami in jih vzpodbujati, zaradi česar k nam prihajajo tudi učenci iz drugih šolskih okolišev. Učence že od malih nog učimo sprejemati drugačnost. Učna ura poteka v dveh kombinacijah, kar pomeni, da hkrati poučujemo dva razreda. To je na nek način dodana vrednost, saj nekoliko bolj sposobni slišijo snov večjih ali ponavljajo z mlajšimi. Prav vsi se med seboj poznajo in skupaj preživljajo odmore, čakajo na avtobus in občasno hodijo na izlete. Mlajši se zanašajo na pomoč starejših.

Skupne trenutke preživljamo tudi nekoliko drugače: pozimi skupaj grizemo kolena po zasneženi cesti med hojo iz doline, odmetavamo sneg z dvorišča, se pripravljamo na prireditve …

Delo vodje šole zahteva nekoliko iznajdljivosti in prilagodljivosti, potrebno je misliti na vse. Potrebno je biti tajnica, organizatorka, načrtovalka, vse pa je veliko lažje ob sodelavkah, ki so ob vsakem trenutku pripravljene priskočiti na pomoč”.

….

klik

….

Jerca Pavlič

“Ko smo se na šoli odločili, da bomo ob 60-letnici izdali publikacijo, se mi je porajal dvom, če lahko sestavim sploh še kaj, kar že ni bilo povedano ob velikanskem podvigu ob 50-letnici, ko je Pavla Petač kronološko natančno popisala dogodke naše šole in bližnjo okolico. Nisem se želela ponavljati, zato sem kot vsakodnevni prišlek v obronek Medvod popisala tisto, kar je očaralo mene.

Zgodba se prične takole: Zamislite si pritlično devetletno šolo z dvema ducatoma učencev, posejano med travnike, pašnike, gozdove. Igrišče je takoj pred šolskim pragom, le nekaj korakov stran se razprostira sadovnjak, v katerem učenec utrga jabolko, medtem ko v učilnici na prostem piše domačo nalogo. V dveh cerkvah bije ravno poldan. Le streljaj od tod bi pred tisoč leti lahko pravkar naleteli na roparske viteze, ki se polni cekinov vračajo s tatinskih pohodov v dolini. Je bilo že takrat polno kač, ki so množično prilezle na plano ob cvetenju blagajevega volčina, ki si ga je ogledal celo saški kralj? Si predstavljate nemoč ljudi, ki jih je razdelila okupacijska žica? Ponatis Zdravljice ob 100-letnici izida, tiskane na paus papir s pozlačenimi črkami v času vojne? Da ne pozabim, v vznožju hriba so še danes vidni vhodi v rudnik svinca. Še slišite šelestenje gozdov?

Ko smo s sodelavci naleteli na stare zapise prebivalcev, ki so skorajda s svojimi rokami želeli zgraditi novo šolo, so se mi zazdela vsakdanja šolska tla še bolj spoštovanja vredna …

Gradiva se je nabralo še preveč, zato je pred vami le droben izsek zanimivosti šole v kraju, do koder megla ne seže!.

….

…. teksti, dokumenti in fotografije so iz arhiva POŠ Topol ter iz “Šolske kronike”

 

… SV. KATARINA
1870 – 1941

Kraj v sliki (stare razglednice).

S poukom so začeli na Katarini že okrog l. 1870. Poučeval je vselej vsakokratni župnik in sicer v začetku le verouk, pozneje računstvo, pisanje in branje.
….

….

… čas med II. svetovno vojno
1941 – 1945 ….

Otroci pripovedujejo, kako je bilo tu med okupacijo.

 

Koncem aprila l. 1941 so prišli prvi Nemci iz Medvod k Sv. Katarini. S seboj so prinesli nemške letake in jih lepili na stene hiš, deloma v propagandne svrhe. Že prve dni so prepovedali pouk v šoli, sobo zaklenili in odnesli ključ.

9.5.1941 so odpeljali župnika Andreja Pavlina, ki je bil tudi honorarni učitelj na šoli. Vse sobe v župnišču z inventarjem vred so zapečatili.

Koncem maja istega leta pa so se prvi vojaki stalno naselili na Grabcih pri Dobnikar Antonu št. 9. Bilo jih je 15. Prišli so iz Sore.

V juniju je otvoril šolo nemški učitelj. Odpečatil je vse sobe v župnišču in se tu nastanil. Živel ni baš skromno. Ljudje pripovedujejo, da je prišel z malim kovčkom, odšel pa s polnim vozom naropanega blaga.

Pouk se je vršil za deco v dop. in pop. urah; zvečer pa je bil tečaj za odrasle.Ljudje so v začetku pridno obiskovali tečaj, pa to le iz strahu, ker so jim Nemci grozili s selitvijo. Čez dobra dva meseca je učitelj odšel. Pouk je bil prekinjen do 10. 5. 1945, ko se je vrnil župnik Pavlin in zopet nadaljeval delo v domačem kraju. V začetku aprila 1942, se je posadka nemških vojakov pomnožila za 15 mož iz Št.Vida. Preselili so se v župnišče in ga začeli predelovati po svojem okusu. V podstrešju so si napravili 3 stanov.sobe, hišo pa obdali z visokimi bunkerji. Les je bil seveda ukraden kmetom. Ljudstvo je v svobodi več kot 1 teden udarniško delalo, da je podrlo vsaj največje.

Posadka se je po potrebi menjala – množila in v zadnjem času štela 60 mož.

Ostali so do 5. 5. 1945, ko so jim kmetje morali odpeljati njihovo robo – deloma tudi zaplenjeno in so se morali umakniti partiz. vojski. To pot so se vrnili kmetje, toda brez vozov in konj.

Važnejši dogodki:

L.1942 v ferbuarju so partizani mobilizirali prve vaščane. Ljudje so to po njihovem naročilu javili Nemcem, ki so vse vestno beležili. Represalij ni bilo.

Spomladi istega leta so pripravljali kole in stebre za žično ograjo. Potegnili so mejo kar 100m pod Sv. Katarino. Ker jim je bila hiša Kopača Valentina v Ravniku na poti, so jo podrli, njega pa s številno družino naselili v mali koči v Gutah.

Na veliko soboto l. 1943 so partizani napadli nemško postojanko. Streljali so vso noč. Ljudje so mislili, da imajo Nemci vaje. Žrtev ni bilo.

Meseca novembra 1943 so se nekateri vojaki selili v Št. Vid. Posadka se je zamenjala. Vozil jih je Radko Belec iz Topola. V Ločnici so jih napadli partizani. Takoj so se 3 Nemci mrtvi zvalili z voza. Partizani so pobrali prtljago in voz, Beleca pa poslali domov. Tu je javil napad Nemcem, ki so njega in domače zaprli.

Poleti 1944 leta je neko nedeljo popoldne šla skupina Nemcev na patrolo proti Tehovcu. Bili so napadeni od partizanov. Vnel se je hud boj, v katerem je bil Nemec ranjen v trebuh in je na posledicah tudi umrl.

V začetku avgusta so partizani mobilizirali še nekatere može. Nemci so jih zapazili in streljali vso noč.

Istega meseca so partizani s hribov poslali par strelov proti bunkerjem. Nemška straža je opozorila posadko in začelo je živahno pokanje, ki je trajalo 3 ure. Še danes se vidi v gostilniški sobi Dobnikar Janeza št. 19 v Topolu prestreljen strop. Ljudje so bežali v kleti. Žrtev ni bilo. Naslednji dan pa je nemški vodja Hildebrand – med ljudstvom znan pod imenom “Lucifer”, sklical vaščane, jih postavil ob zid v Topolu št.18 n jim zagrozil s talci in požigom vasi, če se še enkrat ponovi enak napad. Po hišah so bile preiskave, a brez uspeha. Tedaj so morali vaščani vse žito speljati v cerkev, Nemci so jim ga potem delili nazaj po potrebi in kolikor ga niso sami porabili. Kjluč od cerkve so imeli Nemci sami. Ljudstvo je trpelo škodo in se je pritožilo pri županu, a se je stanje zanje le še poslabšalo.

Ljudstvo pa je kljub vsemu vztrajalo. Večjih žrtev ni bilo, ker so bili vsi enotni in so se z vso vnemo oklenili OF, katere duša je bil Dobnikar Janez, gostilničar v Topolu. Tudi izseljen ni bil nihče, pač pa jih je nekaj umrlo v internaciji, ki so bili odpeljani zaradi prekupčevanja z živili čez mejo.

knapovze-02-1942-e


(Knapovže, Rudarski dom in gostilna, med vojno / arhiv BP, KDM)

….

….

… konec vojne 1945 – povojni časi

Šolska Kronika

za šolsko leto 1945-1946

“Začetek pouka:

Dne 22. 10. 1945, je pri Sv. Katarini po 4 letih suženjstva zopet zaživela šolska mladina. Zjutraj ob 8. je bila začetna šol. Maša, potem pa prvi nagovor staršem in otrokom v šolski sobi.

Katarinčanom se je želja izpolnila – dobili so svoje učiteljstvo. Od l. 1908 do 1941 je poučeval na šoli župnik Andrej Pavlin, dokler ga niso Nemci izselili; vrnil pa se je takoj ob svobodi zopet na svoje službeno mesto k Sv. Katarini.

Upraviteljevo mesto je prevzeltov. Kržišnik Ivan, bivši šolski nadzornik v Škofji Loki; za tovarišico je bila dodeljena Berta Torker. Njena prejšnja službena mesta so bila na dolenjskem; zadnje: Mali Slatnik okraj Novo Mesto.

Otroci in starši so silno naklonjeni šoli in učiteljstvu. V šolo so se vpisali celo oni, ki štejejo 14 let in še več. Tako je število naraslo na 90 otrok.

Učilnica, majhna – precej temačna soba, je deloma izropana od Nemcev. Tako je izpraznjena popolnoma šolarska in učit. Knjižnica, uradni spisi izgubljeni, inventar odnešen ali uničen. Ostale so le še klopi – miza in stoli; tablo so že naknadno popravili, da je sedaj uporabna.

Učiteljstvo stanuje v sobah, katere so naredili Nemci v podstrešju župnišča. KLG je preskrbel potrebne peči in štedilnik. Tudi z drvmi je založena šola in učiteljstvo. Drva so slaba – smrekova. Dobili so jih iz bunkerjev, s katerimi je bilo obdano župnišče.

Delo se je začelo. Vsi smo se mu posvetili, učitelji, kot učenci.

Vidijo se že uspehi.

….

DOPIS št. 83: Škofja Loka, 20. november 1945

VSEM UPRAVITELJSTVOM LJUDSKIH ŠOL

Iz poročil šolskih upraviteljstev je razvidno, da je veliko pomanjkanje obutve učencev. Da bi se to pomanjkanje odpravilo, naproša Okrajni Narodni odbor vse šolske upravitelje, da sporoča semkaj imena onih učencev, pri katerih je nevarnost, da ne bodo mogli obiskovati šole radi čevljev. Pripominjamo, da še ni gotova zadostna preskrba učencev s čevlji in naj bodo v izkazu le najpotrebnejši z navedbo velikosti čevljev.

….

29. 11. 1945 Proglasitev FLRJ. Na predvečer so zagoreli po hribih kresovi; naslednji dan pa so topovski streli oznanjali proglasitev z maršalom J. Brozom Titom na čelu. Zadrhtela so srca, saj smo praznovali prvi večji državni praznik.

V decembru smo se odločili, da združene množične organizacije priredimo naši mladini božičnico s skromno obdaritvijo. Pripravili smo božični prizorček, katerega naj bi odigrali pionirji. Starše pa smo na množičnem sestanku naprosili za mali prispevek. Tako smo nabrali 700,00 din, nekaj moke, masla, sladkorja in orehov za pecivo. Mladinke so pekle in pripravile lične zavitke našim šolarjem.

Božičnica je bila 6. 1. 1946

Dne 10. 1. 1946 je bil imenovan kot pripravnik tov. Zor Ivan. Delo se je v redu nadaljevalo.

Na šoli se pojavi bolezen. Skoraj vsi otroci obole za očesno boleznijo. Okrožni zdravnik, ki je 12.2.1946 preizkal vso deco, je ugotovil, da je vzrok pomanjkanje vitaminov. Ker se je pojavil slučaj davice in številni slučaji garij, se pouk prekine od 13. 2.-20. 2. 1946.

S 1. marcem smo zaključili 1. polletje. Uspeh: 27% slabih. Redovali smo strogo, kar naj bi bilo otrokom v spodbudo.

Kar nenadoma pa so bili Katarinčani brez učiteljstva. Tov. Torkerjeva si je na poti v Ljubljano 14. 12. 1945 pokvarila nogo in je morala v posteljo, tov. Kržišnik pa je bil 17. 12. 1945 od oblasti izseljen. Ko je tov. Torkerjeva ozdravela, je nastopila 5. 1. 1946 zopet svoje službeno mesto. Ker pa je bila sama, je morala prevzeti tudi uprav. posle. ….

FBP_1091 e CB

(Pouk se je vršil v župnišču vse do izgradnje šole l. 1955 / foto Boris P, KDM)

….

 

… nova šola – 1955

Šolska Kronika
za šolsko leto 1955-1956

“Že nestrpno so vsi prebivalci, posebno pa še učenci z učiteljstvom pričakovali novo šolsko zgradbo.

To kar niso dočakali starši, so doživeli njihovi otroci, ki obiskujejo in bodo obiskovali to stavbo.

Materjal za šolsko zgradbo so imeli pripravljen že pred prvo svetovno vojno. Znova so ga pripravili šele leta 1941. Žal so se z njim okoristili Nemci. Zato smo vse doslej gostovali v mračni in tesni sobi župnišča. V začetku je bila šola enorazrednica do l. 1945, ko je bila zaradi večjega števila otrok razširjena v dvorazrednico. L. 1945 je tudi tu začel poučevati učitelj.

Deset let po osvoboditvi pa so tudi Katarinčani dobili svoj hram učenosti. Stavba je zrasla na posestvu Kršinar Marije. Investitor je bil OLO[2]-Ljubljana-okolica. Gradnjo je vodil Občinski ljudsko odbor Medvode, ki mu je tokrat predsedoval Mravlje Franc. Po načrtih ing.arh. Renate Kralj je delo na stavbi prevzelo gradbeno podjetje “Stavbar” iz Medvod. Stavbo so pričeli zidati 7. 5. 1954, otvoritev pa je doživela 11. 11. 1955.

11. 11. 1955

Na otvoritev so se pripravljali učenci in učitelji s kulturnim sporedom. Fantje so postavljali mlaje, dekleta pa pletla vence. Vaščani so pripravljali hrano in pijačo za dan otvoritve. Po hišah so pekli kruh in pecivo. Pripravljali so veselični prostor. Vso noč pred otvoritvijo je močno deževalo. Tudi zjutraj še dežuje, dežuje. Otvoritev na prostem bo morala odpasti. Preseliti se moramo v učilnico.Večina gostov zaradi slabega vremena odpade. Kljub temu šolo otvorimo. Na slavnostni otvoritvi so govorili: predsednik obč. sveta za prosveto in ravnatelj iz nižje gimnazije iz Preske, tov. Žagar Jaka, predsednik OLO Mravlje Franc, podpredsednik OLO Ljubljana Berčič Miha, zastopnik republiškega sveta za prosveto Ante Begter tukajšnja šolska upraviteljica. Šolo je dobil v upravljanje predsednik tukajšnjega šol. Odbora, tov. Ločniškar.

Po govorih je sledil kulturni spored, ki so ga izvajali učenci tukajšnje šole. O tem pa je sledilo za vse povabljene udeležence kosilo pri “Anžicu” po tem pa veselica prav tam.

15. 11. smo pričeli s poukom. Pusto in temačno učilnico so zamenjali svetlejši, prostornejši in lepši prostori.

18. 11. se je vršila pri šoli veselica, ki je odpadla na dan otvoritve, zaradi slabega vremena . Ta dan nas obišče ljudski poslanec tov. Brajc ter nekaj bivših učiteljev.

26. 12. smo imeli novoletno jelko z igrico: ”Na pot” ter 6 kratkimi filmi. Otroci pa so bili obdarovani”.

1 Občinski ljudski odbor

(foto: otvoritev šole)

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1956-1957

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1957-1958

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1958-1959

 

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1959-1960

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1960-1961

….

šolsko leto 1962-1963, 1964, 1965, 1966, …

 

….

 

… 60 letnica šole na Topolu – 2015
petek, 5. junij

[SinglePic not found]

 

vabilo-2015

….

 

Utrinki iz proslave:

….

Misel današnjih učencev:

KAKO JE TOPOL DOBIL SVOJE IME

Nekoč, pred davnimi časi je bila točno na tem mestu, kjer je sedaj hrib, velika skala, na kateri so se zabavale vile.

Prosile so pastirja, da posadi kakšno drevo, da bodo imele senco. Pastir je bil dobrega srca, zato je na skali posadil drevo po imenu topol. Pastir je potožil vilam, da nima dovolj pašnikov za ovce. Vile so vzele za kmete neuporabno zemljo ter jo dale na kup. Zrasla je lepa trava in več kot so jo ovce pojedle, več je zraslo trave.

Ko je pastir to povedal naokoli, so hrib poimenovali Topol. (Lenart Vončina)

….

V središču vasi je raslo veliko drevo, ki se je imenovalo Topol.

Vse prireditve, ki so se dogajale v vasi, so jih organizirali pod topolom. Vsi vaščani so se hladili v senci mogočnega topola. V tem mogočnem drevesu so mnoge živali našle svoja domovanja. Okoli njega so zrasli še drugi topoli.

Po teh drevesih se je kraj poimenoval Topol. (Nina Dobnikar)

….

Nekoč so zasadili drevo topol.

Iz enega drevesa je zrasel cel gozd. Od nekje drugje so prišli velikani in posekali cel gozd, a ime je vasi Topol ostalo. (Aleks Pustovrh)

004-ostopol-2001

 

KAJ MI JE V ŠOLI NAJBOLJ VŠEČ?

V šoli so mi najbolj všeč šport, ker je zabaven in igramno nogomet, prosta ura in matematika, ker ne dobimo veliko domače naloge. (Tevž Grobelnik)

V šoli mi je všeč, ker imam tam prijatelje in imamo veliko igrišče in igrala. Poleti smo velikokrat zunaj. Najraje imam šport – zelo rada igram nogomet in med dvema ognjema. (Urška Osredkar)

V šoli mi je najbolj všeč nogomet, ki ga igramo med športom in po pouku. (Luka Arnež)

Všeč mi je, da gremo lahko velikokrat ven in da šola leži v naravi, ne v mestu. Rad igram nogomet. Zelo všeč mi je tudi kosilo, saj jemo same dobre jedi. (Erik Peter Rode)

 

Nekaj dosežkov naših učencev:

  • zlato priznanje Turistične zveze Slovenije za turistično tržnico Zgodbe turizma (l. 2015)
  • priznanje za dolgoletno sodelovanje na komemoraciji ob spomeniku NOB
  • priprava dveh učnih poti ob 50-letnici: Po poteh suhih hrušk in kraških pojavov, Po sledeh divjega petelina
  • več zlatih priznanj nekdanjih učencev
  • Jani Kršinar: nekdanji smučarski tekač, udeleženec dveh olimpijskih iger (Sarajevo, l. 1984, Calgary, l. 1988)
  • Rok Dobnikar: na svetovnem prvenstvu v mešanju brezalkoholnih pijač v Pragi, uvrščen med najboljšimi barmani na svetu (l. 2014)

 

 

….

[1]foto Boris Primožič / Kulturna dediščina Medvod

[2]Občinski ljudski odbor

Domov home-oranž

….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja