□ Tisk in tiskarji na Medvoškem v letih 1944 – 1945

….

Tisk in tiskarji na Medvoškem v letih 1944-1945

Izdalo Zgodovinsko društvo Medvode

april 2003

….

home-oranž

home-oranž

....

 

  V Zgodovinskem društvu Medvode smo se odločili, da bomo v letu 2003 posebno pozornost namenili dvema pomembnima dogodkoma, ki sta se zgodila na našem območju med drugo svetovno vojno. Proslavo, ki jo pripravljajo borci NOB krajevne organizacije Medvode, bomo proslavili 60. obletnico bojev 1. bataljona Dolomitskega odreda in obudili spomin na tragične dogodke, ki so se v istem obdobju zgodili nad Belško grapo (spominsko svečanost, ki bo posvečena temu dogodku, smo poimenovali Krvavo sonce nad Belško grapo).

V okviru že omenjenih prireditev bomo še posebno poudarili ilegalni partizanski tisk in tiskarje, ki so med vojno delovali v skritih tiskarnah na Medvoškem, v dolini Ločnice. Čeprav je bilo o dveh tiskarnah, ki sta delovali na našem območju v letih 1944/45 in v katerih so delali številni Medvoščani, že kar nekaj zapisanega, smo v ZDM vendarle prepričani, da jima bomo z izdajo brošure, ki jo imate v rokah, dali dodaten pečat in pomen, ki ga takšni podvigi v zgodovini zaslužijo.

Občudovanja vredni so tudi takratni partizanski “Gutenbergi”, ki so v nemogočih razmerah in ob pomanjkanju tehničnih sredstev izdelovali za tiste čase sodobne tiskarske stroje. Med njimi je bil najbolj znan Edo Bregar - Don, ki je s sodelavci izdeloval tiskarske stroje in številne naprave, potrebne v partizanskemu tiskarstvu. Svoje inovatorstvo, izvirnost in domiselnost je dokazal tudi po vojni, ko je na Medvoškem zasnoval več proizvodnih obratov.

Občudujemo lahko tudi vse “Trubarje”, ki so takrat pisali, risali, oblikovali in drugače dajali podobo tiskani besedi. Prav zadnje želimo v knjižici še posebno izpostaviti.

Vladimir Bertoncelj / predsednik Zgodovinskega društva Medvode

 

....

 

   Za mlajšo generacijo, ki si razvoja prvih petdesetih let prejšnjega stoletja ne zna predstavljati (ali pa si medčloveško komunikacijo predstavlja s sodobnimi sredstvi - z mobilnimi telefoni, televizijo, radijskimi sprejemniki), naj povemo, da je bil telefon kot sredstvo zveze med ljudmi prej izjema kot pravilo, da je prenos informacij največkrat potekal izključno s tiskanimi mediji, da televizorja niso poznali in da so bili tudi radijski sprejemniki prava redkost.

   Osnovi za “zgodbo” o medvoških tiskarjih in tiskarnah v letih 1944 in 1945 smo našli v treh virih: v besedilu Miloša Jocifa - Rada z naslovom Partizanska tiskarna Trilof, ki ga je objavil v reviji Svobodna misel leta 1999; v članku (pravzaprav v njegovem nadaljevanju) Jožeta Kralla, ki ga je pod naslovom Ilegalne tiskarne grafičnega oddelka “B” Pokrajinske tehnike KPS za Gorenjsko objavil v Letopisu MNO iz leta 1957, in iz pogovora s štirimi še živečimi nekdanjimi partizani in tiskarji iz Medvod, s katerimi se je pogovarjal predsednik ZDM Vladimir Bertoncelj.

Del njihovih izjav in pojasnil o nastanku in delu tiskarn, ki smo jih objavili, je mogoče prepoznati po tem, da so napisane v (po tiskarsko) kurzivnem, torej poševnem tisku.

Brane Praznik

 

....

Domov home-oranž

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja