▶ Podružnična osnovna šola Topol, Medvode

….

 

OSNOVNA ŠOLA PRESKA

Preška cesta 22, 1215 Medvode

http://www.os-preska.si/

PODRUŽNIČNA ENOTA OŠ TOPOL

Topol 17, 1215 Medvode
,

http://www.os-preska.si/index.php/pos-topol

znak-os-topol

naslovna-sola-topol

( Podružnična šola Topol /foto Boris P / KDM[1])

FBP_0557 CB 2008

(Vas Topol, pogled proti cerkvi / foto Boris P, KDM)

….

 

60 let Podružnične osnovne šole Topol

Moja pot

1955−2015

 

Simona Jarc

MED UČENCI:

“Šola na Topolu je nekoliko drugačna kot ostale osnovne šole. Diha z idiličnim podeželjem. Vzdušje je nekoliko bolj sproščeno, živimo kot velika družina in kot vsaka družina imamo lepe in slabše trenutke. Učenci niso številke, saj učiteljice za vsakega posameznega vemo, česa ne zna in kdaj ni naredil domače naloge. Zaradi bolj individualnega pristopa skušamo učencem z različnimi primanjkljaji pomagati z dodatnimi razlagami in jih vzpodbujati, zaradi česar k nam prihajajo tudi učenci iz drugih šolskih okolišev. Učence že od malih nog učimo sprejemati drugačnost. Učna ura poteka v dveh kombinacijah, kar pomeni, da hkrati poučujemo dva razreda. To je na nek način dodana vrednost, saj nekoliko bolj sposobni slišijo snov večjih ali ponavljajo z mlajšimi. Prav vsi se med seboj poznajo in skupaj preživljajo odmore, čakajo na avtobus in občasno hodijo na izlete. Mlajši se zanašajo na pomoč starejših.

Skupne trenutke preživljamo tudi nekoliko drugače: pozimi skupaj grizemo kolena po zasneženi cesti med hojo iz doline, odmetavamo sneg z dvorišča, se pripravljamo na prireditve …

Delo vodje šole zahteva nekoliko iznajdljivosti in prilagodljivosti, potrebno je misliti na vse. Potrebno je biti tajnica, organizatorka, načrtovalka, vse pa je veliko lažje ob sodelavkah, ki so ob vsakem trenutku pripravljene priskočiti na pomoč”.

….

klik

….

Jerca Pavlič

“Ko smo se na šoli odločili, da bomo ob 60-letnici izdali publikacijo, se mi je porajal dvom, če lahko sestavim sploh še kaj, kar že ni bilo povedano ob velikanskem podvigu ob 50-letnici, ko je Pavla Petač kronološko natančno popisala dogodke naše šole in bližnjo okolico. Nisem se želela ponavljati, zato sem kot vsakodnevni prišlek v obronek Medvod popisala tisto, kar je očaralo mene.

Zgodba se prične takole: Zamislite si pritlično devetletno šolo z dvema ducatoma učencev, posejano med travnike, pašnike, gozdove. Igrišče je takoj pred šolskim pragom, le nekaj korakov stran se razprostira sadovnjak, v katerem učenec utrga jabolko, medtem ko v učilnici na prostem piše domačo nalogo. V dveh cerkvah bije ravno poldan. Le streljaj od tod bi pred tisoč leti lahko pravkar naleteli na roparske viteze, ki se polni cekinov vračajo s tatinskih pohodov v dolini. Je bilo že takrat polno kač, ki so množično prilezle na plano ob cvetenju blagajevega volčina, ki si ga je ogledal celo saški kralj? Si predstavljate nemoč ljudi, ki jih je razdelila okupacijska žica? Ponatis Zdravljice ob 100-letnici izida, tiskane na paus papir s pozlačenimi črkami v času vojne? Da ne pozabim, v vznožju hriba so še danes vidni vhodi v rudnik svinca. Še slišite šelestenje gozdov?

Ko smo s sodelavci naleteli na stare zapise prebivalcev, ki so skorajda s svojimi rokami želeli zgraditi novo šolo, so se mi zazdela vsakdanja šolska tla še bolj spoštovanja vredna …

Gradiva se je nabralo še preveč, zato je pred vami le droben izsek zanimivosti šole v kraju, do koder megla ne seže!.

….

…. teksti, dokumenti in fotografije so iz arhiva POŠ Topol ter iz “Šolske kronike”, iz arhiva fotografa Borisa Primožiča in arhiva KDM  http://www.kdmedvod.com/(kulturne dediščine Medvod-BP)


….

KAZALO VSEBINE:

• … SV. KATARINA
1870 – 1941

• … čas med II. svetovno vojno
1941 – 1945 …

• … konec vojne 1945 – povojni časi

• … Šolska Kronika
… nova šola – 1955

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1955-1956

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1956-1957

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1957-1958

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1958-1959

• Šolska Kronika
za šolsko leto 1960-1961

• Šolska Kronika
za šolsko leto 2004-2005

• … 60 letnica šole na Topolu – 2015
petek, 5. junij

….

… SV. KATARINA
1870 – 1941

Kraj v sliki (stare razglednice).

S poukom so začeli na Katarini že okrog l. 1870. Poučeval je vselej vsakokratni župnik in sicer v začetku le verouk, pozneje računstvo, pisanje in branje.
….

….

… čas med II. svetovno vojno
1941 – 1945 ….

Otroci pripovedujejo, kako je bilo tu med okupacijo.

 

Koncem aprila l. 1941 so prišli prvi Nemci iz Medvod k Sv. Katarini. S seboj so prinesli nemške letake in jih lepili na stene hiš, deloma v propagandne svrhe. Že prve dni so prepovedali pouk v šoli, sobo zaklenili in odnesli ključ.

9.5.1941 so odpeljali župnika Andreja Pavlina, ki je bil tudi honorarni učitelj na šoli. Vse sobe v župnišču z inventarjem vred so zapečatili.

Koncem maja istega leta pa so se prvi vojaki stalno naselili na Grabcih pri Dobnikar Antonu št. 9. Bilo jih je 15. Prišli so iz Sore.

V juniju je otvoril šolo nemški učitelj. Odpečatil je vse sobe v župnišču in se tu nastanil. Živel ni baš skromno. Ljudje pripovedujejo, da je prišel z malim kovčkom, odšel pa s polnim vozom naropanega blaga.

Pouk se je vršil za deco v dop. in pop. urah; zvečer pa je bil tečaj za odrasle.Ljudje so v začetku pridno obiskovali tečaj, pa to le iz strahu, ker so jim Nemci grozili s selitvijo. Čez dobra dva meseca je učitelj odšel. Pouk je bil prekinjen do 10. 5. 1945, ko se je vrnil župnik Pavlin in zopet nadaljeval delo v domačem kraju. V začetku aprila 1942, se je posadka nemških vojakov pomnožila za 15 mož iz Št.Vida. Preselili so se v župnišče in ga začeli predelovati po svojem okusu. V podstrešju so si napravili 3 stanov.sobe, hišo pa obdali z visokimi bunkerji. Les je bil seveda ukraden kmetom. Ljudstvo je v svobodi več kot 1 teden udarniško delalo, da je podrlo vsaj največje.

Posadka se je po potrebi menjala – množila in v zadnjem času štela 60 mož.

Ostali so do 5. 5. 1945, ko so jim kmetje morali odpeljati njihovo robo – deloma tudi zaplenjeno in so se morali umakniti partiz. vojski. To pot so se vrnili kmetje, toda brez vozov in konj.

Važnejši dogodki:

L.1942 v ferbuarju so partizani mobilizirali prve vaščane. Ljudje so to po njihovem naročilu javili Nemcem, ki so vse vestno beležili. Represalij ni bilo.

Spomladi istega leta so pripravljali kole in stebre za žično ograjo. Potegnili so mejo kar 100m pod Sv. Katarino. Ker jim je bila hiša Kopača Valentina v Ravniku na poti, so jo podrli, njega pa s številno družino naselili v mali koči v Gutah.

Na veliko soboto l. 1943 so partizani napadli nemško postojanko. Streljali so vso noč. Ljudje so mislili, da imajo Nemci vaje. Žrtev ni bilo.

Meseca novembra 1943 so se nekateri vojaki selili v Št. Vid. Posadka se je zamenjala. Vozil jih je Radko Belec iz Topola. V Ločnici so jih napadli partizani. Takoj so se 3 Nemci mrtvi zvalili z voza. Partizani so pobrali prtljago in voz, Beleca pa poslali domov. Tu je javil napad Nemcem, ki so njega in domače zaprli.

Poleti 1944 leta je neko nedeljo popoldne šla skupina Nemcev na patrolo proti Tehovcu. Bili so napadeni od partizanov. Vnel se je hud boj, v katerem je bil Nemec ranjen v trebuh in je na posledicah tudi umrl.

V začetku avgusta so partizani mobilizirali še nekatere može. Nemci so jih zapazili in streljali vso noč.

Istega meseca so partizani s hribov poslali par strelov proti bunkerjem. Nemška straža je opozorila posadko in začelo je živahno pokanje, ki je trajalo 3 ure. Še danes se vidi v gostilniški sobi Dobnikar Janeza št. 19 v Topolu prestreljen strop. Ljudje so bežali v kleti. Žrtev ni bilo. Naslednji dan pa je nemški vodja Hildebrand – med ljudstvom znan pod imenom “Lucifer”, sklical vaščane, jih postavil ob zid v Topolu št.18 n jim zagrozil s talci in požigom vasi, če se še enkrat ponovi enak napad. Po hišah so bile preiskave, a brez uspeha. Tedaj so morali vaščani vse žito speljati v cerkev, Nemci so jim ga potem delili nazaj po potrebi in kolikor ga niso sami porabili. Kjluč od cerkve so imeli Nemci sami. Ljudstvo je trpelo škodo in se je pritožilo pri županu, a se je stanje zanje le še poslabšalo.

Ljudstvo pa je kljub vsemu vztrajalo. Večjih žrtev ni bilo, ker so bili vsi enotni in so se z vso vnemo oklenili OF, katere duša je bil Dobnikar Janez, gostilničar v Topolu. Tudi izseljen ni bil nihče, pač pa jih je nekaj umrlo v internaciji, ki so bili odpeljani zaradi prekupčevanja z živili čez mejo.

knapovze-02-1942-e


(Knapovže, Rudarski dom in gostilna, med vojno / arhiv BP, KDM)

….

….

… konec vojne 1945 – povojni časi

Šolska Kronika

za šolsko leto 1945-1946

“Začetek pouka”

Dne 22. 10. 1945, je pri Sv. Katarini po 4 letih suženjstva zopet zaživela šolska mladina. Zjutraj ob 8. je bila začetna šol. Maša, potem pa prvi nagovor staršem in otrokom v šolski sobi.

Katarinčanom se je želja izpolnila – dobili so svoje učiteljstvo. Od l. 1908 do 1941 je poučeval na šoli župnik Andrej Pavlin, dokler ga niso Nemci izselili; vrnil pa se je takoj ob svobodi zopet na svoje službeno mesto k Sv. Katarini.

Upraviteljevo mesto je prevzeltov. Kržišnik Ivan, bivši šolski nadzornik v Škofji Loki; za tovarišico je bila dodeljena Berta Torker. Njena prejšnja službena mesta so bila na dolenjskem; zadnje: Mali Slatnik okraj Novo Mesto.

Otroci in starši so silno naklonjeni šoli in učiteljstvu. V šolo so se vpisali celo oni, ki štejejo 14 let in še več. Tako je število naraslo na 90 otrok.

Učilnica, majhna – precej temačna soba, je deloma izropana od Nemcev. Tako je izpraznjena popolnoma šolarska in učit. Knjižnica, uradni spisi izgubljeni, inventar odnešen ali uničen. Ostale so le še klopi – miza in stoli; tablo so že naknadno popravili, da je sedaj uporabna.

Učiteljstvo stanuje v sobah, katere so naredili Nemci v podstrešju župnišča. KLG je preskrbel potrebne peči in štedilnik. Tudi z drvmi je založena šola in učiteljstvo. Drva so slaba – smrekova. Dobili so jih iz bunkerjev, s katerimi je bilo obdano župnišče.

Delo se je začelo. Vsi smo se mu posvetili, učitelji, kot učenci.

Vidijo se že uspehi.

….

DOPIS št. 83: Škofja Loka, 20. november 1945

VSEM UPRAVITELJSTVOM LJUDSKIH ŠOL

Iz poročil šolskih upraviteljstev je razvidno, da je veliko pomanjkanje obutve učencev. Da bi se to pomanjkanje odpravilo, naproša Okrajni Narodni odbor vse šolske upravitelje, da sporoča semkaj imena onih učencev, pri katerih je nevarnost, da ne bodo mogli obiskovati šole radi čevljev. Pripominjamo, da še ni gotova zadostna preskrba učencev s čevlji in naj bodo v izkazu le najpotrebnejši z navedbo velikosti čevljev.

….

29. 11. 1945 Proglasitev FLRJ. Na predvečer so zagoreli po hribih kresovi; naslednji dan pa so topovski streli oznanjali proglasitev z maršalom J. Brozom Titom na čelu. Zadrhtela so srca, saj smo praznovali prvi večji državni praznik.

V decembru smo se odločili, da združene množične organizacije priredimo naši mladini božičnico s skromno obdaritvijo. Pripravili smo božični prizorček, katerega naj bi odigrali pionirji. Starše pa smo na množičnem sestanku naprosili za mali prispevek. Tako smo nabrali 700,00 din, nekaj moke, masla, sladkorja in orehov za pecivo. Mladinke so pekle in pripravile lične zavitke našim šolarjem.

Božičnica je bila 6. 1. 1946

Dne 10. 1. 1946 je bil imenovan kot pripravnik tov. Zor Ivan. Delo se je v redu nadaljevalo.

Na šoli se pojavi bolezen. Skoraj vsi otroci obole za očesno boleznijo. Okrožni zdravnik, ki je 12.2.1946 preizkal vso deco, je ugotovil, da je vzrok pomanjkanje vitaminov. Ker se je pojavil slučaj davice in številni slučaji garij, se pouk prekine od 13. 2.-20. 2. 1946.

S 1. marcem smo zaključili 1. polletje. Uspeh: 27% slabih. Redovali smo strogo, kar naj bi bilo otrokom v spodbudo.

Kar nenadoma pa so bili Katarinčani brez učiteljstva. Tov. Torkerjeva si je na poti v Ljubljano 14. 12. 1945 pokvarila nogo in je morala v posteljo, tov. Kržišnik pa je bil 17. 12. 1945 od oblasti izseljen. Ko je tov. Torkerjeva ozdravela, je nastopila 5. 1. 1946 zopet svoje službeno mesto. Ker pa je bila sama, je morala prevzeti tudi uprav. posle. ….

FBP_1091 e CB

(Pouk se je vršil v župnišču vse do izgradnje šole l. 1955 / foto Boris P, KDM)

….

 

… nova šola – 1955

Šolska Kronika
za šolsko leto 1955-1956

“Že nestrpno so vsi prebivalci, posebno pa še učenci z učiteljstvom pričakovali novo šolsko zgradbo.

To kar niso dočakali starši, so doživeli njihovi otroci, ki obiskujejo in bodo obiskovali to stavbo.

Materjal za šolsko zgradbo so imeli pripravljen že pred prvo svetovno vojno. Znova so ga pripravili šele leta 1941. Žal so se z njim okoristili Nemci. Zato smo vse doslej gostovali v mračni in tesni sobi župnišča. V začetku je bila šola enorazrednica do l. 1945, ko je bila zaradi večjega števila otrok razširjena v dvorazrednico. L. 1945 je tudi tu začel poučevati učitelj.

Deset let po osvoboditvi pa so tudi Katarinčani dobili svoj hram učenosti. Stavba je zrasla na posestvu Kršinar Marije. Investitor je bil OLO[2]-Ljubljana-okolica. Gradnjo je vodil Občinski ljudsko odbor Medvode, ki mu je tokrat predsedoval Mravlje Franc. Po načrtih ing.arh. Renate Kralj je delo na stavbi prevzelo gradbeno podjetje “Stavbar” iz Medvod. Stavbo so pričeli zidati 7. 5. 1954, otvoritev pa je doživela 11. 11. 1955.

11. 11. 1955

Na otvoritev so se pripravljali učenci in učitelji s kulturnim sporedom. Fantje so postavljali mlaje, dekleta pa pletla vence. Vaščani so pripravljali hrano in pijačo za dan otvoritve. Po hišah so pekli kruh in pecivo. Pripravljali so veselični prostor. Vso noč pred otvoritvijo je močno deževalo. Tudi zjutraj še dežuje, dežuje. Otvoritev na prostem bo morala odpasti. Preseliti se moramo v učilnico.Večina gostov zaradi slabega vremena odpade. Kljub temu šolo otvorimo. Na slavnostni otvoritvi so govorili: predsednik obč. sveta za prosveto in ravnatelj iz nižje gimnazije iz Preske, tov. Žagar Jaka, predsednik OLO Mravlje Franc, podpredsednik OLO Ljubljana Berčič Miha, zastopnik republiškega sveta za prosveto Ante Begter tukajšnja šolska upraviteljica. Šolo je dobil v upravljanje predsednik tukajšnjega šol. Odbora, tov. Ločniškar.

Po govorih je sledil kulturni spored, ki so ga izvajali učenci tukajšnje šole. O tem pa je sledilo za vse povabljene udeležence kosilo pri “Anžicu” po tem pa veselica prav tam.

15. 11. smo pričeli s poukom. Pusto in temačno učilnico so zamenjali svetlejši, prostornejši in lepši prostori.

18. 11. se je vršila pri šoli veselica, ki je odpadla na dan otvoritve, zaradi slabega vremena . Ta dan nas obišče ljudski poslanec tov. Brajc ter nekaj bivših učiteljev.

26. 12. smo imeli novoletno jelko z igrico: ”Na pot” ter 6 kratkimi filmi. Otroci pa so bili obdarovani”.

1 Občinski ljudski odbor

(foto: otvoritev šole)

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1956-1957

Šolsko leto 1956 – 57

15.septembra smo začeli s poukom.

Pričetek šol. Leta je bil odgoden za 10 dni zaradi epidemije otroške paralize, ki je razsajala zlasti med šolsko mladino. V šoli smo poostrili higienske ukrepe.

V letošnjem šolskem letu bo obiskovalo našo šolo 51 učencev. Ker je bila na šoli samo ena učna moč, zato je bil pouk v začetku skrčen.

27.decembra smo imeli v šoli Novoletno jelko.S pionirji smo pripravili pester spored. Učenci in vsi predšolski otroci pa so bili obdarovani z darovi, ki smo jih kupili za denar, ki smo ga sami zbrali, nekaj pa nam je prispeval tudi ObLO Medvode.

8. februarja smo počastili 108 obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, s kratko proslavo.

12. februarja smo pričeli s poukom na Kmetijski šoli. Šolo je obiskovalo 15 učencev. Na šoli sta predavala kmetijska strokovnjaka: tov. Šušteršič Franc višji kmetijski tehnik in tov. Cegler Stane direktor kmetijskega posestva Smlednik. Splošne predmete pa sta predavali: tov. Košir Silvestra ter Tavčar Vida, ki je šolo tudi vodila.

25. maja pa smo priredili z učenci izlet v Ljubljano na Dan mladosti. Stroške izleta smo krili deloma iz proračuna, deloma iz sredstev, ki so ostala od otvoritve šole. Z učenci smo si ogledali tiskarno Toneta Tomšiča, kjer tiskajo Pionirski list, Narodni in etnografski muzej ter druge znamenitosti mesta.

23. junija smo odprli razstavo in zaključili šol. Leto z zaključno prireditvijo. Obiskovalci so bili z razstavo zelo zadovoljni. Še prav posebno pa so bili navdušeni nad prireditvijo. Najbolj so jim ugajale pevske točke, ki so bile po zaslugi tov. Koširjeve kvalitetno pripravljene. Še oddih, ki smo ga vsi resnično potrebni smo si zaželeli in tako končali šol. leto.

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1957-1958

5.9., smo pričeli šolsko leto s kratkim nagovorom in nekaj pesmicami. Obnovili smo tudi pionirsko organizacijo in izvolili pionirski stab. Na novo pa smo ustanovili PRK.  46 otrok bo letos obiskovalo našo šolo, poučevali pa jih bosta 2 učni moči. Na novo smo letos začeli tudi s kuhanjem v mlečni kuhinji, v kateri bodo dobivali malice vsi učenci za malenkosten prispevek staršev.

1., 2.11. praznovanje dneva mrtvih – pouka prosta dneva.Vsi učenci pouk vedno obiskujejo, čeprav je v jeseni obilica kmečkega dela. Tudi učenci višjih razredov so disciplinirani in z zanimenjem slede pouk, zato je uspeh že viden.

23.11. pa smo si z učenci višjega oddelka ogledali prometno razstavo v Medvodah. Obiskali smo tudi tovarno Soro.

28.12. Praznovanje Novoletne jelke.Iz mlečne kuhinje smo otroke pogostili. ObLO Medvode je prispeval 6000 din, za katere smo kupili pomarančein slaščice ter nekaj šolskih potrbščin. Darila je razdelil otrokom Dedek Mraz iz Medvod. Poleg tegaje obiskal otroke tudi Dedek Mraz Ljubljanskega dnevnika. Vsakemu otroku je podaril zavojček bonbonov, najboljši pionirji so prejeli tudi knjigo, tudi za učiteljsko knjižnico je podaril 3 knjige. Dedek Mraz je pustil na naši šoli tudi belo kuverto z 2000 dinarji. Denar smo porabili za izlet ob koncu šolskega leta. O obisku pri naših pionirjih je pisal tudi Ljubljanski dnevnik.

12.3. je pouk odpadel zaradi novozapadlega snega in zametov.

13.3. je v šolo prišlo le 10 učencev, zato smo snov le utrjrvali.

22.3. v šoli cepljenje proti polimelitisu, davici in kozam.

22.4. smo pogozdovali v občinskem gozdu sadike kitajskega kostanja.

27.4. je bil v šoli film in predavanje o krvodajalstvu. Vendar se je krvodajalske akcije udeležilo le 12 krvodajalk žen-mater, dočim se mladi, zdravi fantje za to niso prijavili.

10.6. smo z učenci napravili izlet v Postojno. Vsi učenci so odšli na izlet brezplačno. Stroške izleta smo krili iz sredstev, katere smo dobili preteklo šolsko leto ob zaključni prireditvi, bele kuverte, sredstev, ki smo jih prejeli, ko so učenci pridobili 12 naročnikov za Ljubljanski dnevnik in Ljudsko pravico. Čeprav nam je izlet kvarilo slabo vreme, smo bili nadvse zadovoljni.Ker pa je bila pot le dolga, se nam je prilegla vožnja s kamionom, ki nas je peljal iz železniške postaje v Medvodah, do sole. Kamion je že drugič prispevala Tekstilna tovarna v Medvodah, vozil pa nas je tov. Plešec Slavko iz Preske.

26.6. so bili najboljši učenci pogoščeni v Preski, isto je bilo pogoščeno tudi vse učiteljstvo. Med počitnicami je bila v šoli kolonija iz Kraljevice. Otroci so novo stavbo kar precej poškodovali. Tudi prebivalstvo okliških hiš se je pritoževalo, da so otroci delali škodo. V bodočebo treba poštevati, da stavba za kolonijo ni primerna, še manj na okolico, ker ni nikjer vode za kopanje, zato so se otroci dolgočasili in ker je bilo pomanjkljivo vodstvo, zato so počenjali reči, ki jih ob drugačnih okoliščinah ne bi.

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1958-1959

5.9. smo pričeli s poukom. V letošnjem šolskem letu bo obiskovalo našo šolo 48 učencev, katere bosta poučevali 2 učni moči. Prve tri razrede bo še nadalje poučevala v skupnem oddelku tov. Koširjeva, ostali 5 razredov pa bo poučevala še naprej Vida Tavčarjeva, ki obenem šolo tudi vodi.

8.9. smo v letošnjem šolskem letu pričeli kuhati v mlečni kuhinji. Mesečni prispevek učencev smo morali zvišati od 100 na 150 din. Kar pa je za tako izdatno malice še minimalno.

28.11. smo proslavili roj. dan naše Republike s proslavo.Sprejeli pa smo tudi cicibane v Pionirsko organizacijo. Tudi ostali učenci so prejeli rdeče rutke in pionirske značke, funkcionarji pionirske organizacije pa tudi kape. Sredstva za nabavo the rekvizitov je prispeval vaški odbor SZDL Topol – Brezovica.

3.12. nas zopet obišče okrajni šolski inspector. Zadovoljen je z delom po novem učnem načrtu in nam da napotke za nadaljne delo.

28.12. smo praznovali pionirski praznik Novoletno jelko. Učencem je kolektiv iz elektrarne v Medvodah predvajal otroške filme. Nato smo učence pogostili in obdarovali s slaščicami in šolskimi potrebščinami. Za šolske potrebščine je prispevala sredstva tovarna Sora iz Medvod, za pogostitev pa smo vzeli sredstva iz mlečne kuhinje.

14.4. je tov. Jaka Žagar , ravnatelj v Preski, predvajal učencem 3 filme, v počastitev KPJ in SKOJ.

15.4. je bilo v Preski sindikalno zborovanje DUP.

26.4. smo proslavili v šoli s proslavo 40. Obletico KPJ in proslavo delovskega praznika, 1. maja. Nanjo smo povabili tudi ostale vaščane in zastopnike ObOZKS. Istega dne je kolektiv elektrarne v Medvodah , pripravil predavanje o nevarnostih el. toka in so predvajali nekaj tovrstnih poučnih filmov.

9.5. na obletnico osvoboditve Ljubljane, smo napravili izlet v Medvode. Ogledali smo si elektrarno. Prikazali so nam tudi film o gradnji elektrarne. Vse otroke pa so tudi pogostili z oranžado in sendvičem.

12.6. smo napravili izlet v Kranjsko Goro. Občudovali smo lepoto Julijskih Alp in Karavank. Izlet je bil za vse otroke brezplačen. Delno smo krili stroške iz občinskega proračuna, 5000 pa nam je prispeval občinski odbor SZDL Medvode.

17.6. nas je na pobudo uredništva revije “Otrok in družina”, obiskal foto Vlastja in napravil precej posnetkov v razredu, na igrišču, na poti v solo in iz nje. Posnetki bodo objavljeni v septemberski številki te revije

23.6. po šestih letih službovanja, se učiteljica Tavčarjeva poslavlja. Kljub oddaljenosti in raznim težavam, se je navezala na kraj, na prirodo in na otroke. Leta so minila, da se še sama ni zavedala kako, zato kraj nič kaj lahko ne zapušča. Čeprav naslednikovo delo ne bo lahko, vendar bo neprimerno lažje, kot pa je bilo njegovih predhodnikov, zato naj vzljubi delo in naravo in otroke pa bo zadovoljen sam in vsi, ki bodo z njim skupaj.

….

ŠOLSKA KRONIKA
ZA ŠOLSKO LETO 1959-1960

5.9. smo pričeli s šolskim poukom. V solo je vpisanih 50 učencev.Poučujeta dve učni moči. Nižjo skupino vodi tov. Košir Silvestra, od 4. Razreda dalje pa Vera Jankova, ki solo tudi vodi.

3.10. smo pričeli od 5. Razreda poučevati nemški jezik, ki je nkaj časa delal velike preglavice veliki večini učencev.

15.4. je nastopil skupno z ostalimi zbori tudi zbor 15 otrok v medvoški kinodvorani. Kljub malemu številu so učenci dobro zapeli.

23.6. so bili najbiljši učenci pogoščeni na Osnovni šoli Preska. Prebivalci okolice so se večkrat pritoževali, da delajo otroci škodo, saj ni nikjer primernega prostora za športne igre.

Prihodno leto nameravamo preurediti šolski proctor v športno igrišče.

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 1960-1961

5.9. smo pričeli s poukom. V solo se je vpisalo 45 učencev. Višji oddelek je poučevala tov. Jankova, nižji oddelek pa tov Koširjeva. V višjem oddelku se je poučeval tudi nemški jezik.

V letošnjem letu so nas obiskali iz mestne hranilnice ljubljanske. Otrokom so napravili veselje do zbiranja z raznimi barvnimi ozkotračnimi filmi. Obdarili so jih tudi s šolskimi potrebščinami. Vsi učenci so prejeli hranilnike in hranilne knjižice ter z veseljem vlagali svoje prihranke.

15.2. smo skupno z vsemi učenci opazovali edinstven naravni pojav – delni sončni mrk. Iz ………. smo opazovali skozi skajena stekla Lunino senco na Soncu. Ob višku sončnega mrka nas je obdal čuden polmrak, ki je z modrikasto svetlobo obarval naše vršace Kamniških Alp, Karavank ter Julijskih Alp, doline so pa naenkrat potemnele. Dan je bil krasen. Svetli sončni žarki so posijali v svetlo, jasno ter zelo toplo zimsko jutro. Za opazovanje tega pojava je bilo vreme kot nalašč. Na bregove Topola je privabilo tudi veliko Ljubljančanov.

16.6. so šli vsi razredi na izlet v Ljubljano.Veliko učencev še sploh ni videlo Ljubljane, zato je bil ta izlet pomemben, da se učenci seznanijo z bližnjo okolico – posebno pa še z našo slovensko prestolnico Ljubljano. Ogledali so si ostanke stare Emone, spomin na srednjeveško Ljubljano – grad, muzej itd

Po dveh letih tov. Šmelcer Vera zapušča kraj Topol. Hitro so minila leta. Vse težave, na katere sem naletela, so danes že skoraj pozabljene. Težko zapuščam kraj – saj ćlovek nehote vzljubi naravo, trdoto, a vendar poštenost ljudi. Narava je prekrasna, saj je zima pravi užitek za smučanje. Nasledniku:

Pri delu ne bodi len ( ta stavek je prečrtan)  Trud ti bo poplačan

Topol, 21.8.1961                                           Šmelcer Vera, šol.upr.

….

šolsko leto 1961-1962, 1962-1963, 1963-1964, 1964-1965, 1965-1966, …

….

Šolsko leto 1961 – 62

5.9. smo pričelis poukom. V prvi razred se je vpisalo 6 učencev. Ob pričetku šolskega leta je bilo na šoli 46 učencev.

15.11. je priredilo Avto-moto društvo Medvode predavanja za vse učence na temo:”Alkoholizem in prometne nesreče”. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno ter konkretizirano, ker je bil vzporedno s predaanjem predvajan film.

1.12.-11.12 ni bilo pouka v nižjem oddelku. V tem času je delovala v manjši učilnici potujoča zobna ambulanta iz Ljubljane, ki se je odzvala prošnji šol. vodstva in opravila v omenjenem roku izredno delo v smislu zdravstvene zaščite učencev tukajšnje sole. Člani zdravstvene ekipe so imeli polne roke dela. Ob večernih urah so popravlali zobe tudi odrasli. Z omenjeno akcijo je bilo prihranjenega precej denarja in časa, tako staršem, kot tudi učencem.

26.12. je obiskal tukajšnjo solo Dedek Mraz iz Medod. Bil je kristalno čist zimski dan. Bela odeja se je lesketala, kakor da je posuta x dragulji. V tem pravljičnem razpoloženju se je pripeljal Dedek Mraz na saneh, z dvema medvedome. Tudi šola je bila lepo dekorirana. Z Dedkom Mrazom so prišli tudi člani Društva prijateljev mladine, ki so po končanem program pomagali deliti lepa in praktična darila. Vsi pionirji so prejeli zavojček slaščic ter zobno ščetko in kozarček, Dedek Mraz pa jih ni pozabil opoxoriti na redno čiščenje zob. Prejeli smo tudi fotografski aparat, šah, mrežo za odbojko in drugo.

Šol. upravitelj se je za prejeta darila toplo zahvalil.

Poleg omenjenih daril, ki so jih prejeli otroci, so bili še posebej pogoščeni z dobrotami, ki jih je pripravila šola. Starejšim članom SZDL pa so bili razdeljeni paketi z moko in sladkorjem

16.4. so nas obiskali iz Mestne hranilnice in predvajali vsem pionirjem film “Partizanski dokumenti” in film iz življenja maršala Tita.

26.5. je bilo na šoli predavanje o požarni varnosti. Predavatelj – prostovoljni gasilec – absolvent gasilske sole v Medvodah je ob konkretnih primerih prikazal učencem nekaj vsakdanjih primerov nastanka požarov. Ob tej priliki so bili podeljeni učencem tudi opozorilni lepaki.

Med počitnicami smo pripravili za šolsko mlečno kuhinjo 20 kg marmalade iz malin ter 12 kg malinovca. Tov. Upravitelj je tudi sam prepleskal vse šolske klopi, table, katedre, rolete, ter vse rjaveče železne dele

Topol, 29.8.1962                        Košir Vladimir, šol. upravitelj

….

Šol. leto 1962 – 1963

5.9. smo pričeli z rednim poukom. V vseh razredih je bilo 48 učencev. 1. in 2. Razred je prevzela tov. Silvestra Košir, 4. in 5. r Avgust Alič, 6.7.in 8. Razred Vlado Košir.

2.in 3. razred je imel kombiniran pouk od 8-11h, prvi razred od 11h-13.30, 4. in 5. razred – kombiniran pouk – od 13h-16.30, 6. razred od 13h- 16.30, 7. in 8. razred – kombiniran pouk – od 8h – 13h.

13.10. je bil v šoli zdravniški pregled. Ugotovljeno je bilo, da ima 70% učencev nakazani rahitis. Tudi osebna higiena učencev ni bila zadovoljiva. Šol. upravnik je predlagal zdravstveni ekipi, naj bi o stanju obvestila zdravstveni dom v Medvodah, ta pa naj bi posredoval pri obč. Odboru za finančna sredstva, ki bi jih šola potrebovala za zgraditev kopalnice. Učenci naj bi se okopali obvezno enkrat na teden. To bi bil konkreten ukrep za izboljšanje higiene učencev in bi vsestransko pozitivni vplival pri formiranju mentalne zrelosti otrok.

1.1.1963 nas je obiskal Dedek Mraz. Šol. upravitelju je uspeli najeti ekipo RTV iz Ljubljane, ki je pod vodstvom tov. Koširja posnela nekaj prisrčnih prizorov.Tov. Silva Košir je izdelala costume za škrate ter Sneguljčico. Kostume za medvede, volka, lisjaka ter snežinke smo si izposodili v gledališču v Ljubljani. Snemanje smo pričeli v Ločnici, kjer je prišel dedek Mraz s spremstvom iz votline in se nato s sanmi popeljal na Topol. Nekaj uspelih posnetkov je bilo nato predvajanih na televiziji v okviru filmskih novice. Celotno snemanje pa ni bilo realizirano, ker je vsled sneženja prišlo do okvar v snemalni kameri.

20.1.-11.2.1963 zimske počitnice, ki so bile zaradi hudega mraza podaljšane. Šola je med tem časom nabavila odlično peč “Plamen”. Peč je bila postavljena v večji učilnici. Prevoz peči je bil vsled velikega snega izredno naporen. Z nabavo peči je bilo omogočeno nadaljne izvajanje pouka.

V zimskih počitnicah je bila s tesnili zaprta tudi pomična stena na odru.Za 1.,2. in 3. Razred pa je bila kupljena dvolistna premična tabla. Na krilnih vratih na hodniku so bila zamenjana razbita stekla. V zimskih počitnicah je tov. Jože Strušnik napravil tudi stojalo za slike.

8.5.-25.5. smo urejevali dvorišče in ga vsestransko preuredili tako, da smo izvršili odkop travnatih površin ter iste posipali s peskom. S tem smo dokončno uredili proctor za odbojko ter podaljšali zaletno stezo za skok v daljavo, prav tako za skok v višino .

6.6. smo se odpeljali na izlet. Prvotni načrt smo bistveno spremenili in sicer tako, da smo se končno na željo učencev odločili za morje. Tako smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z avtobusom s Topola in sicer vsi razen prvega razreda. Izleta smo se udeležili tudi člani šolskega odbora. Imeli smo srečo tako, da so vsi učenci na poti skozi Ljubljano, Vrhniko, Postojno, Koper, Ankaran in obratno, lahko marsikaj zanimivega ogledali. V Kopru smo obiskali najprej pristanišče, Kjer sta ob našem prihodu pravkar pristajali veliki prekoceanski ladji. Ogledali smo si tudi ogromna skladišča in hladilne naprave za južno sadje. Med dopoldanskim odmorom smo obiskali tovarno Tomos, kjer smo si ogledali proizvodnjo motornih koles po tekočem traku. Po kosilu smo se z ladjo prepeljali v Ankaran. Po povratku iz Kopra smo se ustavili v Postojni in obiskali podzemsko jamo. Polni lepih in bogatih vtisov smo se odpeljali iz Postojne proti domu, Kamor smo se srečno vrnili v večernih urah. Dan je bil več kot izpolnjen.Izvedbo ixleta je pod pristankom sveta za prosveto pri občinski skupščini Ljubljana – Šiška podprla šola, ki je prispevala za izlet 45000 din ter tovarna Celuloza, ki je za izlet dodala 15000 din.

20.6. smo končali s poukom v šol. letu 1962 – 63. Učni uspeh je bil 100%. V šol. letu 1962 – 63 smo dobili prvič 8. razred. Predelana je bila vsa predpisana snov za 8. razred iz matematike, ne,škega jezika, slovenskega jezika, kemije in fizike. S tem je bila dana možost učencem 8. razreda za prehod v sole druge stopnje, oziroma, prestop v uk. Od petih učencev je odšla ena učenka na učitelišče, dva učenca sta se odločila za avtomehansko stroke, četrta učenka se je odločila za tkalko, peta pa za trgovsko stroko.

Pouk s tremi učnimi močmi je nujen. Le na tak način se je mogoče približati osemletki v pravem smislu in omogočiti učencem nadaljne šolanje in razvijanje. Prevoz učencev bi bil posebno v zimskem času skoraj nemogoč. Poleg tega bi bili učenci vezani na veliko izgubo časa.

Zahvaljujoč velikemu razumevanju občinske skupščine Ljubljana – Šiška dobiva šola dovolj sredstev za redno poslovanje.

….

Šolsko leto 1963 – 64

25.1.1964 je bila nabavljena nova železna peč, ki zelo hitro in zadostno ogreva veliko učilnico. Pripeljal jo je upravnik s konjsko vprego po 1m globokem snegu.

2.3.- 7.3. je zaradi epidemije gripe odpadel pouk.

8.3. smo proslavili Dan žena. Pionirji so izvedli lep program. Pevski zbor je spremljal Vester Miro s harmoniko. Ženam je bila prirejena v prostorih sole čajanka, za katero je napekla peciva šolska kuharica.

10. –  20.6. so bili učenci 6., 7. in 8. razreda v Poreču, kjer so bili vljučeni v solo v naravi. Nihče od učencev ni znal plavati pred odhodom na morje. Po desetih dneh pa so plavali vsi, razen enega. Deklice je učila plavati Jenkole Marija. Pouk in ekskurzije sem vodil sam. Edinstveno doživetje naših učencev podajam v naslednjem nekoliko obširneje. Stroške za vse učence je krila občinska skupščina Ljubljana – Šiška.

….

Šolsko leto 1965 – 66

18.9. smo pomagali obirati sadj na zadružnem posestvu na Osredku.

13.10. smo imeli športni dan. V Belški grapi nam je predstavnik ZBNOV pripovedoval o bojih s fašisti l.1943, katerih se je sam udeležil.

Osnovna šola Janeza Kalana Topol – Medvode

POROČILO

O realizaciji učnega načrta za1. polletje šolskega leta 1965/66V prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem razredu je bila učna snov v vseh predmetih predelana po učnem program, oziroma učnih načrtih.Tudi v šestem, sedmem in osmem razredu je bila snov v celoti predelana. Težave imamo le v tehničnem pouku, gospodinjstvu in likovnem pouku.Navajam nekaj predmetov in snov, ki smo jo obravnavali ob koncu prvega polletja v višjih razredih.V zadnjem tednu smo v šestem razredu utrjevali v matematiki vse štiri računske operacije z ulomki in načrtovanje paralelogramov.V nemščini smo pri 13.lekciji 2. delaPri zgodovini – nastanek KarantanijePri zemljepisu ČSSR

Spoznavanje narave – iglokožci

7. razred

matematika – kvadrat dvočlenske vsote, ploščina krožnega kolobarja

nemščina – 28. lekcija – 2. del

zgodovina – boj za narodne pravice pri Slovencih

zemljepis – Severna Amerika – relief, podnebne razmere, vodovje

fizika – upor – trenje – kroglični ležaji

nauk o človeku – obtočila

8. razred

Matematika: vse enačbe po predpisanem učbeniku; za utrjevanje pa smo uporabili še dva učbenika, ki sta sicer bila v uporabi pred leti. Predelali smo tudi problem ostarosti, o delu in toku ter geometrijske problem.

V geometriji utrjujemo površino pravilne tristranične, četvero stranične, šestero stranične in pravokotne piramide.

Nemščina: v prvem polletju smo predelali 3. del vadnice Dore Vodnikove ter 5. lekcijo 3.dela novega predpisanega učbenika.

Fizika: električni kondenzator, elektrika v ozračju

Kemija: celuloza

Biologija: boj za obstanek istih in različnih živalskih vrst

Zgodovina: vzroki 1. svetovne vojne – nasprotja v imperialističnem taboru

Zemljepis: FSRJ – kemična industrija

V vseh treh razredih smo v slovenskem jeziku na tekočem, vendar opažamo, da učenci na splošno premalo berejo, ker so preobremenjeni s fizičnim delom. Besedni zaklad učencev je dokaj skromen in je zaradi tega tudi spisje vsebinsko šibko.

Matematika v glavnem ne dela učencem posebnih težav.

8.3. smo proslavili Dan žena

25.3. je močno snežilo in je zaradi tega pouk odpadel

….

Šolsko leto 1966/67

15.9. smo se odpeljali v Zagreb, kjer smo obiskali jesenski velesejem.Učenci so spoznali pomen velesejma in se seznanili z dosežki našega gospodarstva in tujih razstavljalcev. Izredno bogato založeni paviljoni ter raznovrstnost izdelkov so učencem odkrii cello vrsto novih predmetov.

Po ogledu velesejemskih prostorov smo se napotili v mesto in si ogledali več zanimivosti: Markov trg, poslopje opera. Najzanimivejši za otroke je bil seveda živalski vrt, kjer smo učencem konkretno lahko prikazali živali iz najrazličnejših razredov. Učenci so se radovedno ustavljali pred posamičnimi kletkami in občudovali živali, ki so jih več ali manj poznali le iz knjig. Po kosilu v vrtni restavraciji smo se odpeljali iz Zagreba proti domu in se med potjo ustavili še na Otočcu.

5.5 smo sprejeli delegacijo Danske; 5.maj je dan osvoboditve Danske. Dancem smo priredili lep program v šoli in v drugem delu predvajali filme o lepotah Jadrana z namenom, da bi gostom čim bolj približali vse kar tujci najbolj cenijo in radi obiščejo. Predvajali smo jimtudi film “Soča”, kjer so se gostje seznanili z našo najljubšo Alpsko dolino. Z ozirom na turistično temo, smo gostom razdelili nekaj lepih prospektov. Župan Orsburga se je zvečer ob koncu poslovil z besedami: “Star sem 60 let. Veliko sem prepotoval, toda to je bi najlepši dan mojega življenja.”

Sprejem Dancev je prenašala TV. V šoli in v …………. so poleg jugoslovanskih, vihrale tudi danske zastave.

15.5 smo sprejeli partizanske kurirje in jim priredili krajši program.

25.5. smo se odpeljali v Ljubljano,kjer smo obiskali muzej NOB, grad, živalski vrt in Tivoli.

….

Šolsko leto 1967 – 68

22.9. smo se odpeljali na Vršič. Bilo je slabo vreme. V Tičarjevem domu smo srečali prijazno alpinistko, ki je otrokom nanizala nekaj pestrih doživetij iz alpskega življenja in govrila o težavnostnih vzponih, o opremi alpinističnih odprav, o delu gorske reševalne službe, o snežnih plazovih in o vseh bistvenih elementih, ki so zanimali otroke. S prijetnim kramljanjem smo nadomestili sprehod v bližnjo okolico, kin am ga je onemogočilo slabo reme. Ob povratku smo se ustavili v škofjeloškem muzeju in si ogledali vse vzorno urejene zbirke muzeja.

3.10. so učenci oddali denar predstavnikom Mestne hranilnice. Film “Dinar na dinar”, je pozval vse učence k štednji, ob predvajanju štirih risank so se učenci prisrčno nasmejali.

21.10. smo po razredih govorili o trpljenju vietnamskega ljudstva, o borbi za svobodo in zločinih imperialistov. Poudarili smo tudi odločnost vietnamskih borcev, da izvojujejo zmago. Na strain vietnamskega naroda so vsi miroljubni narodi sveta.

8.11. smo si ogledali apnenico v 3 km oddaljenem gozdu. Gozdna delavca – domačina sta nam prijazno in nazorno obrazložila graditev apnenice, v katero je bilo potrebno vgraditi okoli 120 ton apnenca. Višjim razredom smo vzporedno s tem obrazložili kemično strukturo apnenca CaCO3 itd ter nastajanju žganega apna. Starejši viri govore o velikem številu apnenic v našem kraju po potresu, ki ga je doživela Ljubljana.  Ekskurzijo smo uporabili tudi za pogovor z lovcem, ki je učencem opisal potrebo po čuvanju narave. Ob apnenici smo govorili o vlogi naših gozdov v gospodarstvu.

14.,15.11. smo sadili smreke ob meji šolskega dvoriščater presadili maline na rob sadovnjaka in izkopali nekaj jam za novo sadno drevje. Pri delu na vrtu nas je zaustavilo slabo vreme. Z del obo treba nadaljevati.

5.1.1968 so se učenci udeležili snežne akcije in prekopali z ledom pokrito cesto od Topola do Knapovca.Vzgojni smoter akcije je bil v tem, da se tudi učenci vljučijo v dejavnosti, ki je vsestransko koristna za celoten kraj.

21.6. smo se odpeljali na zaključni izlet. Ob sedmi uri zjutraj smo se ustavili v Lipici, kjer smo si ogledali svetovno znano kobilarno in se seznanili z vzrejo konj. Učenci so občudovali ljubke živali in počakali do 8 ure, ko so se odprla vrata vseh hlevov in so konji zdirjali na jutranjo pašo.

Seznam učemcev, ki so od l. 1962 po končani osemletki odšli v uk in srednje šole – je shranjen v arhivu.

Doma je ostalo 11 učencev.

….

Šolska Kronika
za šolsko leto 2004-2005

Ob 50-letnici naše šole smo želeli učenci in učitelji predstaviti tudi našo bližnjo okolico z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Sama lega v Polhograjskih Dolomitih in številne druge zanimivosti so nas spodbudile, da smo opisali dve učni poti.

Upamo, da bomo tako številnim turistom, ki se potepajo po Sv. Katarini, predstavili stvari, ki jih tolikokrat opazujejo, a o njih v ne vedo veliko. Pripravili smo dve učni poti:

Po poti suhih hrušk in kraških pojavov in Po sledeh divjega petelina

http://www.kdmedvod.com/%E2%96%A1-ucna-pot-po-poti-suhih-hrusk-in-kraskih-pojavov/

http://www.kdmedvod.com/ucna-pot-pot-divjega-petelina/

 ….

… 60 letnica šole na Topolu – 2015
petek, 5. junij

Priponka

 

vabilo-2015

….

 

Utrinki iz proslave:

….

Misel današnjih učencev:

KAKO JE TOPOL DOBIL SVOJE IME

Nekoč, pred davnimi časi je bila točno na tem mestu, kjer je sedaj hrib, velika skala, na kateri so se zabavale vile.

Prosile so pastirja, da posadi kakšno drevo, da bodo imele senco. Pastir je bil dobrega srca, zato je na skali posadil drevo po imenu topol. Pastir je potožil vilam, da nima dovolj pašnikov za ovce. Vile so vzele za kmete neuporabno zemljo ter jo dale na kup. Zrasla je lepa trava in več kot so jo ovce pojedle, več je zraslo trave.

Ko je pastir to povedal naokoli, so hrib poimenovali Topol. (Lenart Vončina)

….

V središču vasi je raslo veliko drevo, ki se je imenovalo Topol.

Vse prireditve, ki so se dogajale v vasi, so jih organizirali pod topolom. Vsi vaščani so se hladili v senci mogočnega topola. V tem mogočnem drevesu so mnoge živali našle svoja domovanja. Okoli njega so zrasli še drugi topoli.

Po teh drevesih se je kraj poimenoval Topol. (Nina Dobnikar)

….

Nekoč so zasadili drevo topol.

Iz enega drevesa je zrasel cel gozd. Od nekje drugje so prišli velikani in posekali cel gozd, a ime je vasi Topol ostalo. (Aleks Pustovrh)

004-ostopol-2001

 

KAJ MI JE V ŠOLI NAJBOLJ VŠEČ?

V šoli so mi najbolj všeč šport, ker je zabaven in igramno nogomet, prosta ura in matematika, ker ne dobimo veliko domače naloge. (Tevž Grobelnik)

V šoli mi je všeč, ker imam tam prijatelje in imamo veliko igrišče in igrala. Poleti smo velikokrat zunaj. Najraje imam šport – zelo rada igram nogomet in med dvema ognjema. (Urška Osredkar)

V šoli mi je najbolj všeč nogomet, ki ga igramo med športom in po pouku. (Luka Arnež)

Všeč mi je, da gremo lahko velikokrat ven in da šola leži v naravi, ne v mestu. Rad igram nogomet. Zelo všeč mi je tudi kosilo, saj jemo same dobre jedi. (Erik Peter Rode)

 

Nekaj dosežkov naših učencev:

  • zlato priznanje Turistične zveze Slovenije za turistično tržnico Zgodbe turizma (l. 2015)
  • priznanje za dolgoletno sodelovanje na komemoraciji ob spomeniku NOB
  • priprava dveh učnih poti ob 50-letnici: Po poteh suhih hrušk in kraških pojavov, Po sledeh divjega petelina
  • več zlatih priznanj nekdanjih učencev
  • Jani Kršinar: nekdanji smučarski tekač, udeleženec dveh olimpijskih iger (Sarajevo, l. 1984, Calgary, l. 1988)
  • Rok Dobnikar: na svetovnem prvenstvu v mešanju brezalkoholnih pijač v Pragi, uvrščen med najboljšimi barmani na svetu (l. 2014)

 

 

….

fbp_8617-cb-themastero36g

Erik Peter Rode – avtor risbe priložnostnega znaka šole ob 60. obletnici  /  5. 6. 2015 (foto BP)

….

[1]foto Boris Primožič / Kulturna dediščina Medvod

[2]Občinski ljudski odbor

Domov home-oranž

….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja